Kliničnopsihološki pregledi otrok in mladostnikov
Namen kliničnopsihološkega pregleda otroka ali mladostnika
Namen kliničnopsihološkega pregleda otroka ali mladostnika je celostna ocena in opredelitev (formulacija) njegovega duševnega zdravja, kognitivnega in čustvenega funkcioniranja in vedenja ter težav teh omenjenih področjih, zaradi katerih je napoten v obravnavo. Zajema usmerjeni razgovor ter uporabo standardiziranih psiholoških ocenjevalnih pripomočkov (vprašalniki, testi, ocenjevalne lestvice).
Izvajam kliničnopsihološke preglede otrok od sedmega leta naprej.
GLAVNI CILJI KLINIČNOPSIHOLOŠKEGA PREGLEDA SO:
- ugotoviti prisotnost in naravo morebitnih psiholoških težav (npr. anksioznosti, težav z zbranostjo in sledenju pouku, vedenjskih odstopanj, učne manj uspešnosti ipd).
- oceniti morebitna razvojna odstopanja
- oceniti intelektualne sposobnosti, spominsko funkcioniranje, pozornost, izvršilne sposobnosti in druge kognitivne značilnosti oz. procese,
- dobiti razumevanje otrokovega razmišljanja, čustvovanja, oceniti njegovo samopodobo, socialne veščine in odnose ter temperamentne/osebnostne značilnosti,
- oblikovati psihološko formulacijo nastanka in vzdrževanja težav oz. motenj ter podati mnenje in priporočila za različne namene (priporočila za šolo, starše ali pa druge strokovnjake.
Kliničnopsihološki pregled teče v več korakih in – v odvisnosti od narave ter kompleksnosti težav, običajno traja od 3 do 5 srečanj po uro ali dve. Običajno pregled poteka po naslednjih korakih, ki se od uvodnega razgovora naprej pogosto prepletajo (pogovor in diagnostično ocenjevanje):
1.
Uvodni usmerjeni pogovor s starši oz. skrbniki (in/ali mladostnikom), v katerem se posvetimo pritožbi, zaradi katere prihajajo na pregled, osnovnim informacijam o otrokovem razvoju, družinskih okoliščinah in težavah ter o ciljih ocenjevanja. V uvodnem razgovoru, ki lahko poteka skupaj s starši in otrokom oz. mladostnikom, ali pa ločeno, imajo vsi priložnost, da opišejo svoja opažanja, mnenja in morebitne skrbi v zvezi s težavami ali samim pregledom. Zaželeno je, da starši že na prvi pregled s seboj prinesejo kopije poročil o vseh preteklih obravnavah pri različnih strokovnjakih. Če starši in/ali mladostnik podajo soglasje, se običajno dogovorimo tudi za pridobitev informacij in poročil s strani drugih strokovnih delavcev (npr. iz šole, dijaškega doma, centra za socialno delo, predhodnih obravnav. Ob zaključku uvodnega pogovora se dogovorimo, ali obstaja indikacija in pripravljenost za nadaljevanje z naslednjimi koraki pregleda.
2.
Pogovor z otrokom ali mladostnikom: psiholog se na primeren, starosti oz. razvojni stopnji prilagojen način pogovori ločeno tudi z otrokom oz. mladostnikom in skozi pogovor poskuša čim bolje spoznati otrokovo doživljanje, njegovo lastno razumevanje težav in oviranosti, ki izhajajo iz njih, odnose s sorojenci, vrstniki, starši in širšo družino ter pogled na sebe in svojo prihodnost.
3.
Psihodiagnostično ocenjevanje: v kliničnopsihološkem pregledu ocenjujemo različna področja otrokovega funkcioniranja in funkcioniranja družine. Običajno uporabljamo standardizirani psihološki instrumente, teste sposobnosti in drugih kognitivnih funkcij, vprašalnike in lestvice tako za otroka kot starše, ki so usmerjeni na različna področja (otrokovo čustvovanje, vedenje, stres staršev,…).
4.
Po izvedenih pregledih psiholog ovrednoti vse zbrane podatke ter oblikuje celostno oceno otrokovega funkcioniranja oz. psihološko formulacijo – interpretacijo težav. Pri tem zajame vse relevantne dejavnike, ki so doprinesli k nastanku težav, sprožilce, dejavnike, ki vzdržujejo oz. poslabšujejo težave, pa tudi dejavnike, ki delujejo zaščitno in lahko predstavljajo pomemben vir pomoči.
5.
Zaključni pogovor s starši ter otrokom oz. mladostnikom in pisno mnenje oz. kliničnopsihološki izvid, v katerem se staršem (ter otroku/mladostniku, če je to primerno) ter drugim, če je za to potreba, predstavi ugotovitve in priporočila (predlogi za nadaljnjo obravnavo pri drugih specialistih, prilagoditve in pomoč v šoli ipd.). Na podlagi ugotovitev se lahko dogovorimo za zaključek obravnave, ali pa vključitev v psihološko svetovanje oz. psihoterapijo.
*Kliničnopsihološke preglede izvajam v slovenskem in angleškem jeziku.